Zakaj ljudje ponekod živijo dlje?

Z razvojem sodobnega trenda življenjskega stila vedno več popotnikov v svoje izlete vključuje dejavnosti, usmerjene v zdravje – od joge do specifično veganske prehrane. Toda po vsem svetu je kar nekaj destinacij, kjer prebivalci dokazano živijo izredno dolga in srečna življenja. Ta območja so tako imenovane Modre cone (the Blue Zones).

 

Geograf, pisec, raziskovalec in popotnik Dan Buettner je od začetka 2000-ih let preučeval modre cone – izraz, skovan v prvotni demografski študiji, ki ga je navdihnila v iskanju razumevanja, zakaj ljudje v teh regijah živijo dlje kot kdorkoli drug na zemlji.

Odgovor? Ti so različni. A na splošno ljudje v modrih conah uživajo v aktivnem življenjskem slogu, obkroženi s prijatelji in družino ter so religiozni in jedo rastlinsko hrano. Seveda pa so tukaj tudi geografske in kulturne komponente, ki jih je najbolje izkusiti na terenu. Tako so lahko spodaj navedene ‘destinacije’ tudi dobra ideja za kakšno potovanje v letu 2020.

Okinawa, Japonska

Z ostarelim prebivalstvom in milijoni ljudi, ki živijo sami, Japonska doživlja epidemijo osamljenosti, ki je povezana z višjimi stopnjami depresije, demence in srčnih bolezni. Toda v otoški verigi Okinawe je trend tesnih skupnosti še vedno aktualen – in zato tamkajšnji prebivalci živijo še dlje. Več ljudi tukaj doseže 100 let kot skoraj kjerkoli drugje na Zemlji. Kaj je torej njihova skrivnost?

Nekateri jo iščejo v ‘moai’, t. i. tradicionalnih družbenih skupinah, ki so se oblikovale v otroštvu in so se v odrasli dobi nadaljevale z rednimi srečanji. Te mreže zagotavljajo vseživljenjsko prijateljstvo in tudi praktično, duhovno ter finančno podporo t. i. ‘ikigai‘. Vključeni so v gojenje lastne zelenjave (sladkega krompirja, goje (grenka melona) in kabocha buč), znane kot nadvse zdrave.

 

Sardinija, Italija

Naših sosedje, natančneje Sardinci, imajo dolgoživost v genih, genetski marker M26 bi naj bil krivec za to. Na tem območju je skoraj 10-krat več stoletnikov na prebivalca kot v ZDA, vendar strokovnjaki menijo, da to pomeni več kot samo biologijo.

Na Sardiniji v gorski provinci Nuoro prevladuje tradicionalni način življenja; ljudje vsak dan telovadijo, jedo svežo sezonsko hrano, vključno z veliko polnozrnatih žitaric in malo mesa, starejše generacije pa ostajajo del družbe. Domačini svoje dolgotrajno zdravje pripisujejo svojemu fizičnemu načinu življenja in močnim otoškim vetrovom, ki ohranjajo zrak čist. Potem je tu vino – lokalna sorta grozdja Cannonau ima dvakrat do trikrat več arterijsko prijaznih flavonoidov kot druga vina.

Ikaria, Grčija

 

Tretjina prebivalcev Ikarije je v 90. letih. Demence tam praktično ne poznajo. Prebivalci sosednjega Samosa živijo po povprečni življenjski dobi. Kaj je s tem manj znanim grškim otokom, kjer ljudje živijo dlje?

Leta izolacije so lahko eden izmed dejavnikov in razlogov. Močni vetrovi so pomenili, da se je semkaj prineslo manj mornarjev, kar je med drugim zagotovilo ohranjanje tradicionalnih kultur in ljudi, ti so še danes samozadostni. Še med 2. svetovno vojno se je pojavila kultura solidarnosti, ki je vključevala močne družbene vezi. V kombinaciji z zdravo mediteransko prehrano; oljčnim oljem, rdečim vinom, domačo ekološko pridelano zelenjavo, lokalnim medom in kozjim mlekom; in sproščenim tempom življenja se je življenjska doba še bolj raztezala.

Nicoya, Kostarika

Fižol, fižol, še več fižola in čarobno sadje. Tako bi izgledalo življenje na polotoku Nicoya v Kostariki, kjer živijo najdlje živeči prebivalci celotne Amerike. Bučke, koruza in fižol, v kombinaciji znano kot ‘las tres hermanas‘ (tri sestre), rastejo v sozvočju in zagotavljajo popolno ravnovesje ogljikovih hidratov, beljakovin in vlaknin. Koruzo tamkaj še vedno pripravljajo na tradicionalen majevski način:

Občutek smisla, optimističen pogled, močne družinske vezi in redna vadba naj bi prispevali k dolgoživosti. Zdravemu odmerku vitamina D (torej sonca) prištejte tropsko sadje in široko duhovnost in imate recept za dolgo, srečno in zdravo življenje.

M. V. S.

Vir: Lonely Planet